13/08/2026
Dolgo sem se izogibala političnim temam. Moje delo je glasba in otrokom želim prinašati veselje. A tokrat ne morem biti tiho.
Kultura ni luksuz. Umetnost ni prostočasna dejavnost.
In umetnik ni nekdo, ki malo postreže za šankom, potem pa mimogrede doma še kaj ustvari.
Za dobro umetniško delo so potrebni znanje, leta učenja, ure in ure vaje, predanost, ustvarjalnost in ogromno dela. To velja za glasbenika, igralca, plesalca, slikarja, pisatelja … za vsakega umetnika.
Zato me zelo boli in jezi, ko se umetnost in ljudi, ki jo ustvarjamo, tako razvrednoti.
Ne poznam umetnika, ki bi ležal na kavču (kot pravi ministrica) in živel od podpore države. Nekaterim samozaposlenim v kulturi država pod določenimi pogoji plačuje prispevke za socialno varnost. To ni plača in ni denar za preživljanje. Svoj vsakdanji kruh si mora umetnik še vedno prislužiti sam – z delom, ustvarjanjem, nastopi, projekti, poučevanjem …
Zato se res sprašujem: kako naj bi ga zaslužil s sedenjem na kavču?
Od ministrice za kulturo bi pričakovala, da razume umetnike, njihovo delo in pogoje, v katerih ustvarjamo. Da kulturo podpira. Ne pa da dela proti njej.
Danes sem resnično ogorčena.
Ker kultura ni luksuz.
Kultura smo mi.
Morda je čas, da se nehamo vsak zase boriti za svoje preživetje in stopimo skupaj.
Za kulturo. Za umetnost. Za ljudi, ki jo ustvarjamo. Za naše otroke, ki za svoj razvoj potrebujejo glasbo, knjige, gledališče in ples – da jim bo kultura, ko odrastejo, nekaj naravnega, pomembnega in nepogrešljivega.
Foto: Primož Pičulin (iz muzikala "Kako je Mravljica postala Huda")
