14/10/2020
Zapis na mestu...
Ko so mali, spletemo tako posebno vez, crkljivo, polno ljubezni in preprostosti. Samo staknemo gleve in se čutimo 💜.
Sčasoma se ta vez krha, krepi, razceplja in spet ojača... Viharji so na poti osamosvojitve, predvsem vetrovno je v obdobju pubertete... Uff.. prav dobro to občutim...
Naj bo vsako obdobje bolj samosvojo, želim si vezi, ki so bolj trdne, čeprav na čase muhave, da štejemo drobne skoraj nevidne niti. Tako, da se sčasoma povežejo vse niti v eno debelo, močno vrv = spoštljiv, ljubeč, zaupanja vreden odnos ♥️
Ne! Nimaš otroka zato, da bi nekdo v starosti skrbel zate. Saj sploh ne veš, ali boš dočakal starost in življenje te bo zagotovo naučilo vse, kar potrebuješ, da boš lahko sam skrbel zase.
Otroka imaš zato, da ga vzgajaš v dobrega človeka, da osrečiš sebe in njega, da na ta svet pride čudovito bitje, ki bo srečno, ljubljeno in sprejeto.
Skozi vsa leta moraš otroka nekako naučiti, da obstajajo ljudje, ki si ne zaslužijo niti prsta, kaj šele cele roke.
A vseeno se bo, ko odraste, večkrat opekel in bo razočaran zaradi ljudi, ki niso vredni njegove ljubezni.
Za rojstni dan mu boš kupil na stotine balonov in spustila jih b***a visoko, visoko ... A najtežje bo sprejeti, da boš nekoč iz naročja moral spustiti tudi njega. Da odraste in poišče svojo pot.
Na vtičnicah in predalih boš imel zaščito in pazil na vsakem koraku, da se ne poškoduje, dokler je pod tvojim nadzorom. A niso še izumili zaščite, ki bi ga obvarovala pred vsem slabim kasneje v življenju.
Otrok ti bo dnevno zastavil na tisoče vprašanj, ti pa boš nanje potrpežljivo odgovarjal.
Pa vendar ga ne boš mogel zaščititi, ko bo v življenju ostal z nejasnimi odgovori, zakaj se nekaj dogaja.
Z lahkoto se boš soočal z vsemi baloni, vtičnicami in z vprašanji, vendar bo sčasoma vse skupaj postajalo vedno težje.
Rastel bo. Odšel. In ugotovil, da zmore tudi sam. Brez tebe.
A prihajal bo nazaj. Po balone za vnuke, po zaščito, po odgovore. Tudi, ko boš star.
Mami in ati sta za zmeraj.