Festival Radovljica

04/08/2026

ŽE SPET SLOVENSKI BAROK

»Zelo pomembno se mi zdi, da festival omogoča nastanek novih sporedov, konceptov in zasedb, ki sicer morda nikoli ne bi zaživeli. Kot umetniški vodja ne bi imel veliko veselja, če bi zgolj izbiral že obstoječe projekte z evropskih odrov.

Kar pet od desetih koncertov je nastalo posebej za Radovljico. Tri nove zasedbe sem oblikoval sam. Na dveh koncertih je v ospredju glasba 16. in 17. stoletja, povezana s slovenskim prostorom. To so dela, ki so nastala na naših tleh, se pri nas ohranila, bila posvečena tukajšnjim plemičem ali pa so jih nekoč popisali v arhivu ljubljanske stolnice, ki je pozneje izginil.

Nisem pa povsem prepričan, kaj pričakujejo obiskovalci festivala. Včasih se sprašujem, ali ne bi bilo z vidika obiska celo bolje, če povezave s Slovenijo sploh ne bi poudarjali, temveč bi v ospredje postavili bodisi velika izvajalska imena bodisi sijajnost, virtuoznost in barvitost glasbe.«

(Umetniški vodja Festivala Radovljica Domen Marinčič v pogovoru za Delo, ki bo izšel ta petek, dan pred začetkom festivala)

Ampak brez skrbi, mi nismo takšni! Na koncertu z Erazmom Žganjarjem (kljunasta flavta) in kvartetom z Nežo Klinar (violina) je poleg Scarlattija, Vivaldija in Leonarda Lea na sporedu cela vrsta italijansko obarvanih skladb s konca 17. stoletja, ki so povezane s Slovenijo. Tega ne boste dobili nikjer drugje.

SPLETNA STRAN
https://festival-radovljica.si/event/italijanski-zanos/
VSTOPNICE NA SPLETU
https://www.eventim.si/artist/festival-radovljica/italijanski-zanos-4171934/
DOGODEK NA FACEBOOKU
https://fb.me/e/5IkK3nm9O

Foto: Darja Štravs Tisu

03/08/2026

BOJAN ČIČIĆ IN PRIMER ZAKLETE TOKATE

Muzikologi že od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja dvomijo o avtorstvu daleč najbolj znane skladbe Johanna Sebastiana Bacha, orgelske Tokate in fuge v d-molu, BWV 565. Poslušamo jo v neštetih priredbah, tudi kot glasbo čudaških negativcev za orglami v filmskih grozljivkah.

Skladba se je ohranila v več prepisih. En sam je nastal za Bachovega življenja, a v njem najdemo vrsto oznak, ki so jih začeli uporabljati šele v štiridesetih letih 18. stoletja. Recitativni odseki so zasnovani podobno kakor v skladbah Johanna Heinricha Buttstetta, več taktov iz fuge pa spominja na neko fantazijo Johanna Pachelbla. David Humphreys predlaga kot možnega avtorja Johanna Petra Kellnerja, ki je bil tesno povezan z Bachom, Christoph Wolff pa meni, da je Tokata in fuga zgodnje Bachovo delo in da so vzporedne oktave na začetku skladbe povezane s pomanjkljivostmi orgel v Arnstadtu.

Peter Williams je že pred tridesetimi leti opozoril na nekaj slogovnih posebnosti, kot so vzporedne oktave, realni subdominantni odgovor v fugi, predstavitev teme v pedalu brez vsakršne spremljave, vodenje glasov v vzporednih tercah in sekstah, razmeroma preproste harmonije in sklep s plagalno kadenco v molu. Vsi ti elementi so značilni za glasbo iz obdobja po Bachovi smrti, zato Williams dopušča možnost, da gre za poskus imitacije baročnih idiomov izpod peresa poznejšega skladatelja.

A vzporedne oktave srečamo v Bachovih transkripcijah glasbe za violino, zato nekateri ugibajo, da je delo priredba izgubljene violinske skladbe. Nekatere pasaže in tema fuge vsekakor posnemajo glasbo za godala. Williamsove ugotovitve je sprejela in potrdila vrsta muzikologov, sam pa je na njihovi podlagi objavil hipotetično rekonstrukcijo za violino brez spremljave. Pozneje je nastalo še več podobnih priredb. Vsekakor je nenavadno, da je skladbo mogoče brez večjih izgub realizirati na štirih strunah!

[Odlomek iz koncertnega lista Domna Marinčiča]

SPLETNA STRAN
https://festival-radovljica.si/event/vrazji-trilcek-in-zakleta-tokata/
VSTOPNICE NA SPLETU
https://www.eventim.si/artist/festival-radovljica/vrazji-trilcek-in-zakleta-tokata-4171887/
DOGODEK NA FACEBOOKU
https://www.facebook.com/events/28122356500716162/

02/08/2026

AMPAK ZAKAJ ORATORIJI?

Leta 2022, ob naši 40. obletnici, je kot posledica občutno izboljšanega sofinanciranja Ministrstva za kulturo [to ni »subvencioniranje«] nastal Baročni orkester Festivala Radovljica. Po uvodnem sporedu angleške instrumentalne glasbe je izvedel tri rimske oratorije 17. stoletja. Letos je na vrsti četrti.

Tega repertoarja dotlej v Sloveniji ni bilo mogoče slišati nikjer drugje. Zakaj ga poslušamo v Radovljici?

Manjše zasedbe s štirimi ali petimi pevci brez zbora, godali in continuom so idealne za dimenzije radovljiške cerkve. Oratoriji so zasnovani kot celovečerna dela s sklenjenim dramatskim lokom. Glasba in libreti so — pozor, pozor — umetniško pogosto bolj dovršeni kakor takratne opere, saj so bili oratoriji namenjeni drugačni publiki. Arij v njih niso črtali, transponirali ali zamenjevali po samovolji tega ali onega pevca, zato med ohranjenimi različicami ne najdemo takšnih razlik kakor pri operah.

Po trilogiji obglavljenj – Scarlattijevi »Juditi«, Stradellovem »Svetem Janezu Krstniku« in Pasquinijevi »Sveti Neži« – serijo nadaljujemo z razmišljanjem o ljubezni – oratorijem Giovannija Bononcinija, v katerem se Marija Magdalena in njena sestra soočata z alegorijama Božje in zemeljske ljubezni.

SPLETNA STRAN
https://festival-radovljica.si/event/giovanni-bononcini-magdalenino-spreobrnenje/
VSTOPNICE NA SPLETU
https://www.eventim.si/artist/festival-radovljica/giovanni-bononcini-magdalenino-spreobrnjenje-4171860/
DOGODEK NA FACEBOOKU
https://www.facebook.com/events/2511236739301364/

Foto: Jana Jocif

01/08/2026

HAYDN, MOZART IN BEETHOVEN
A seveda na zgodovinskih glasbilih
-----------------------------------
Vabljeni na otvoritveni koncert čez teden dni – v soboto, 8. avgusta!

Na sporedu so trije tesno povezani kvarteti:

HAYDN
Haydnov kvartet izvira iz cikla šestih kvartetov op. 20, znanih kot »Sončni kvarteti«. Ti so postali zgled poznejšim skladateljem, predvsem Mozartu in Beethovnu.

MOZART
Mozartov kvartet KV 387 je prvi izmed šestih, ki jih je posvetil Haydnu kot »sad dolgega in napornega prizadevanja«. Skladbe so postavile nova merila in odločilno vplivale na mnoge poznejše mojstre, zlasti na Beethovna.

BEETHOVEN
Beethovnov kvartet sodi v cikel šestih kvartetov op. 18, v katerem se je prvič soočil z žanrom, ki sta ga Haydn in Mozart pripeljala do klasične popolnosti.

GODALNI KVARTET ALTEMPS
Stefano Barneschi • violina
Angelo Calvo • violina
Ernest Braucher • viola
Marco Testori • violončelo

SPLETNA STRAN FESTIVALA
https://festival-radovljica.si/event/mozart-haydn-in-beethoven/
VSTOPNICE NA SPLETU
https://www.eventim.si/artist/festival-radovljica/mozart-haydn-in-beethoven-4171848/
DOGODEK NA FACEBOOKU
https://www.facebook.com/events/27547562058261116/
SPLETNA STRAN ANSAMBLA
https://www.quartettoaltemps.it/en/home-en/

30/07/2026

✨ KO GLASBA SREČA PROSTOR ✨
Festival Radovljica ni poseben le zaradi glasbe.
Poseben je tudi zaradi zgodovinskih prostorov, v katerih glasba zaživi na poseben način.

🏛️ Baročna dvorana radovljiške graščine predstavlja osrednje prizorišče Festivala Radovljica in s svojo izvrstno akustiko ter intimnim vzdušjem sodi med najlepše koncertne prostore za staro glasbo v Sloveniji.

⛪ Gotska cerkev sv. Petra v Radovljici sodi med najpomembnejše kulturne spomenike starega mestnega jedra. Njena izjemna akustika daje vokalni in instrumentalni glasbi posebno zvočno razsežnost.

⛪ Cerkev Marijinega oznanjenja v Velesovem, nekoč del enega najstarejših ženskih dominikanskih samostanov na Slovenskem, krasi vrhunski instrument Orglarstva Močnik. Orgle, zgrajene po zgledu saškega baroka, omogočajo avtentično izvajanje glasbe Johanna Sebastiana Bacha in njegovih sodobnikov.

Vsak koncert je skrbno umeščen v prostor, ki glasbi doda novo razsežnost.

Prav zato številni obiskovalci pravijo, da Festival Radovljica ni le niz koncertov, temveč celovito doživetje.

📸 Prelistajte fotografije in spoznajte vsa tri zgodovinska prizorišča, ki že desetletja soustvarjajo edinstveno podobo Festivala Radovljica.

Od 8. do 25. avgusta 2026 vas vabimo v Radovljico. Pridite in festival doživite tudi sami!

🎟️ Program in vstopnice:
www.festival-radovljica.si

📷 Foto: Jana Jocif

27/07/2026

✦ PROGRAMI, USTVARJENI POSEBEJ ZA FESTIVAL RADOVLJICA ✦
Ste vedeli, da je kar pet od desetih letošnjih koncertnih programov nastalo posebej za Festival Radovljica?

To pomeni raziskovanje arhivov, odkrivanje pozabljenih del, nova muzikološka spoznanja in sodelovanje umetnikov, ki se zaradi teh projektov srečajo prav v Radovljici.

Letošnji repertoar vas bo popeljal od trubadurske glasbe 12. stoletja in časa Riharda Levjesrčnega vse do komorne glasbe Johannesa Brahmsa. Festival bo odprl Godalni kvartet Altemps z deli Mozarta, Haydna in Beethovna, sklenila pa ga b***a Schumann in Brahms – v zvočni podobi, kakršno so poznali njuni sodobniki: na godalih s črevnatimi strunami in zgodovinskem klavirju iz 19. stoletja.

Vsak koncert pripoveduje svojo zgodbo. Vsak program je svojevrstno glasbeno popotovanje.

Prav zato se številni obiskovalci v Radovljico vračajo leto za letom.

Na fotografiji je zasedba Ca****la Pratensis, ki je lani na festivalu izvedla Florijevo parodično mašo – delo, ki se je ohranilo le v Sloveniji. Foto: Jana Jocif

🎟️ Program in vstopnice:
www.festival-radovljica.si

25/07/2026

Že 44 let Festival Radovljica dokazuje, da za vrhunsko glasbeno doživetje niso potrebni veliki odri, temveč odlični umetniki, izjemni programi in navdihujoči zgodovinski ambienti.

Med 8. in 25. avgustom bo v slikoviti srednjeveški Radovljici potekal 44. Festival Radovljica 2026, najstarejši slovenski festival, posvečen stari glasbi.

V radovljiški graščini, cerkvi sv. Petra in cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem bo nastopilo 48 glasbenikov iz več kot 20 držav, med njimi številni vodilni evropski interpreti stare glasbe.

Butičnost festivala, skrbno izbrani umetniki in intimni zgodovinski prostori ustvarjajo posebno vzdušje, v katerem glasba zares zaživi.
To je festival poslušanja, odkrivanja in srečevanj – z vrhunsko glasbo, izjemnimi umetniki in prijetnim festivalskim vzdušjem.

Ker so koncerti zaradi omejenih kapacitet prizorišč pogosto hitro razprodani, vam svetujemo, da si svoje vstopnice zagotovite pravočasno.

🎟 Program in vstopnice:
www.festival-radovljica.si

Foto: Jana Jocif

Festival Radovljica je znan po poudarku na starejši glasbi, a v svoje sporede že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja

14/07/2026

RIHARD LEVJESRČNI ❤️ Po več kakor dveh desetletjih na Festivalu Radovljica poslušamo trubadurske pesmi, enega ključnih posvetnih žanrov srednjega veka.

Zahodno Evropo 12. stoletja so zaznamovali politični pretresi, dinastični spopadi in nenehno spreminjanje razmerij moči. V posvetni sferi je skoraj povsod odmeval vpliv ene najbolj izjemnih žensk srednjega veka – Eleonore Akvitanske. Med njeno vladavino – najprej kot francoska in pozneje angleška kraljica – je pomembno politično vlogo igralo več trubadurjev. Medtem ko je Bernart de Ventadorn utelešal ideal okcitanske ljubezenske poezije, se je Bertan de Born izkazal v žanru sirventeza. Te pesmi pripovedujejo o nesrečah vojne, pozivajo h križarskim pohodom, komentirajo takratne spletke in pričajo o političnem in umetniškem razcvetu.

Fotografija: Grob s srcem Riharda Levjesrčnega v katedrali v Rouenu

SPLETNA STRAN
https://festival-radovljica.si/event/rihard-levjesrcni-in-trubadurji/
VSTOPNICE NA SPLETU
https://www.eventim.si/event/festival-radovljica-richard-levjesrcni-in-trubadurji-cerkev-sv-petra-radovljica-21753427/
DOGODEK NA FACEBOOKU
https://fb.me/e/4BKXNpjn4

06/07/2026

PARTENOPINA HARFA • Margret Köll izvaja edinstveni neapeljski repertoar 17. stoletja za dvojno harfo • Giovanni Maria Trabaci • Rinaldo dall’Arpa • Gian Leonardo dell’Arpa • Giovanni de Macque • Fabrizio Fillimarino • Carlo Gesualdo • Orazio Michi dell’Arpa • Luigi Rossi • V ponedeljek, 17. avgusta, v radovljiški graščini.

SPLETNA STRAN
https://festival-radovljica.si/event/partenopina-harfa/
VSTOPNICE NA SPLETU
https://www.eventim.si/artist/festival-radovljica/partenopina-harfa-4172401/

04/07/2026

Koncert na Močnikovih orglah cerkve v Velesovem, ki bo v nedeljo, 16. avgusta, je v zadnjih desetih letih že osmi po vrsti, ki na festivalu predstavlja glasbo, povezano z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Popis muzikalij ljubljanske stolnice, ki ga je Hren naročil leta 1620, navaja orgelske maše Claudia Merula, slavnega organista bazilike sv. Marka v Benetkah.

Solist bo mladi italijanski orglavec Nicola Procaccini, ki je nedavno postal organist bazilike San Petronio v Bologni. Tam na desni strani glavnega oltarja v prezbiteriju stojijo orgle Lorenza da Prata iz leta 1476, ki so najstarejše delujoče orgle v Italiji, na nasprotni strani prezbiterija pa stojijo orgle Baldassarra Malaminija iz leta 1596.

S koralnim petjem in Merulovimi moteti bodo na koncertu sodelovali Blaž Strmole, Gašper Banovec, Matjaž Strmole in Ambrož Rener.

SPLETNA STRAN
https://festival-radovljica.si/event/claudio-merulo-v-ljubljani/
VSTOPNICE
https://www.eventim.si/artist/festival-radovljica/claudio-merulo-v-ljubljani-4171938/