19/05/2024
Berem intervju P Krečiča z maslovom: Ali lahko umetna inteligenca poslika Sikstinsko kapelo? Sprašuje E. H. Milharčič in začne, da bi na to vprašanje znal odgovoriti Tržačan Edvard Zajec. Čez dve strani portret intervjujanca in nobene Zajčeve reprodukcije, niti kakšne druge. Kako tipično. Sprašuje človeka , ki verjetno od vseh računalniških programov obvlada samo Word. Kako tipično.
Rudi Rizman v svojem članku o umetni inteligenci pod naslovom Umetno proti človeškemu (Delo, 28. 12. 2023) omenja Geoffreya Hintona, vrhunskega računalniškega znanstvenika, ki je nedavno zapustil svoje mesto na Googlu in je v zvezi z najnovejšimi klepetalnikimi napovedal katastrofo človeštva. Mo Gawdat, še eden od računalniških ekspertov, ki je zapustil Google, v nekem podkastu svari pred prihodom umetne inteligence kot veliko večjo katastrofo od podnebnih sprememb. Rizman v tem intervjuju med ostalim omenja tudi Joy Paul Guilforda, ameriškega psihologa in eksperta za študij človeške ustvarjalnosti, ki sem ga tudi sam omenjal v referatu na Svetovnem simpoziju za tabelne igre Nürnbergu in to ravno v zvezi s tem problemom, problemom človeške ustvarjalnosti v naslednjih desetletjih, kar je ključnega pomena tako za splošno mentalno kondicijo in status človeškega ustvarjalnega uma, kot za umetniške medije. Pravo vprašanje je ali sodobna umetnostna scena sploh omogoča platformo za svobodno in odprto ustvarjalno podstat? V filmu Race o Jessiju Owensu, medtem ki govori o življenju tekača in njegovi prevladi na tekaški progi na razdalji 100 metrov, ta izreče zanimiv stavek: "Samo tistih 10 sekund, ko tečem, sem resnično svoboden". Vse njegove priprave na tek in to, kar se godi po njem, označuje njegov boj proti rasizmu. Le ko teče je izenačen z vsemi udeleženci, ne glede na barvo kože, nacionalnost, politiko ... In ravno tu je catch. Izenačenost začetnih pogojev je edino možna v teku na 100 m, če malo parafraziram. Danes, ko se tako perfidno izpostavlja politična platforma na področju umetnosti, je prostor za ustvarjalnost in izaenačenost začetnih pogojev skoraj nična. Nagrade niso več umetniške, nagrade so lahko le še politične. Izenačenih začetnih pogojev zato ni več, nastavlja jih, kot tudi na drugih področjih, politika (in kapital).
