28/04/2025
Prejšnji konec tedna sem se po dolgem času vrnil na svojo prvo srednjo šolo – Gimnazijo Jesenice. Šola je organizirala čudovit večerni dogodek Noč knjige, poln glasbe, umetnosti, ustvarjanja in pogovorov.
Na povabilo moje nekdanje profesorice angleščine, Tatjane Sitar, sem imel čast voditi dvourno likovno delavnico – kolaž ob poeziji Srečka Kosovela. 🎨📖
Bila je edinstvena izkušnja. Po 12 letih sem stopil v čevlje svojih nekdanjih profesorjev in delal z dijaki, v katerih sem prepoznal veliko sebe: idealizem, upanje, sanje in ogromen talent. V dveh urah sem ne samo ustvarjal, ampak predvsem poslušal. In kar sem slišal, me je napolnilo z optimizmom.
Mladi danes kljub vsem izzivom družbe in hrupu socialnih omrežij še vedno mislijo s svojo glavo. Imajo kritično mišljenje, izkušnje in pogum, da stojijo za svojimi vrednotami. ❤️
Za en sam kolaž, ki so ga ustvarili, bi potreboval ure, da bi razvozlal vse skrite pomene. In prav je, da jim damo čas, prostor in odgovornost, ki si jo zaslužijo.
Vesel sem, da je Gimnazija Jesenice še vedno varen prostor za mlade ustvarjalce in mislece – tako kot je bil nekoč, ko sem jaz sedel v teh klopeh.
Čeprav sem maturo iz trme in želje po nečem drugačnem dokončal na Gimnaziji Kranj, me je srce vedno malo vleklo nazaj. In veselim se, da sem imel zdaj razlog, da se vrnem. V šolo, iz katere sem v resnici pobegnil. 😄
Hvala vsem dijakom za energijo, hvala šoli za povabilo in upam, da se še vidimo! 🤍
Zaupaš mladim?
